Zgodovina

Domov/O Lučah/Zgodovina

Konec 12. stoletja

Poselitev lučke pokrajine se je začela po ustanovitvi benediktinskega samostana v Gornjem gradu konec 12. stoletja. Naseljenci so prihajali iz gosteje poseljenih nižin, krčili so gozdove in jih spreminjali v obdelovalne površine. V pisnih virih je vas Luče prvič omenjena leta 1241. V urbarju benediktinskega samostana iz leta 1426 je omenjena kot sedež davčnega urada samostanske gospoščine. Današnja občina je bila ponovno ustanovljena leta 1994.

“Vlcarji”

Že od nekdaj so bili najpomembnejše naravno bogastvo gozdovi, ki so odločilno vplivali na življenje tukajšnjih prebivalcev. Lučani so bili nekoč poznani kot odlični gozdarji ali po domače ‘vlcarji’, posebej pa so sloveli tako imenovani ‘rižmojstri’, ki so skrbeli za spravljanje hlodovine v dolino po strmih drčah ali rižah.

Planinstvo, gorsko vodništvo in posledično turizem na kmetijah, imajo v Lučah dolgo tradicijo, ki je tesno povezana z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva in njegove Savinjske podružnice leta 1893. Društvo je začelo z urejanjem planinskih poti, organizirali so tudi prvo vodniško službo. Leta 1894 so izdali prvi tiskani vodnik z opisom Savinjskih planin in letovišč. Istega leta so na Molički planini zgradili prvo slovensko kočo v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tri leta kasneje so v bližini postavili še kapelo svetega Cirila in Metoda, ki je danes druga najvišje ležeča kapela na slovenskem in v poletnem času priljubljen cilj obiskovalcev gora.

O nastanku Luč pripoveduje tudi ljudska pripovedka

Tamkaj, kjer so danes Luče,
so bile včasih same puste frate.
Po teh fratah pa so žalik žene z Raduhe planine pasle svoje ovce.
Neke noči pa so se ovce izgubile
in se razbežale po vseh bližnjih hostah.
Žalik žene so nacepile trske, prižgale luči
in noč za nočjo svetile po gozdovih ter iskale izgubljene ovce.
Ko pa so se tamkaj naselili ljudje
in si na fratah zgradili bajte in koče,
so žalik žene izginile v planino ter se skrile v zijavko.
Le ovce so ostale v dolini.
Namnožile so se, da lepših in številčnejših ni bilo v vsej dolini ob Savinji.
V zahvalo za ovce,
ki so jih žalik žene pustile v dolini,
ker jih niso mogle najti niti z lučmi,
so naseljenci novemu kraju vzdeli ime – Luče.

(Vir: Slovenska dežela v pripovedki in podobi)