Luče - gnezdo sredi gora


Občina Luče se nahaja na severu Slovenije v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in obsega 110 km² površine. Središče občine je vas Luče, ki leži na rečni terasi nad sotočjem Savinje in Lučnice na nadmorski višini 522 m.

 

V okolici vasi so mala naselja in samotne kmetije. Bližnji vrhovi Savinjskih Alp so zgrajeni iz triasnih apnencev in dolomitov, nižji predeli pa iz andezita, ki je posledica vulkanskih izlivov Smrekovca izpred 30 milijonov let. Površje je reliefno močno razgibano, kar je posledica pestre geološke zgradbe in močnih tektonskih gibanj.

 

Krajino predstavlja hribovit in gorat svet z vmesnimi dolinami ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli z značilnostmi alpskega, kraškega in predalpsko silikatnega porekla. Skoraj polovica površine občine je uvrščena v naravovarstveno območje Nature 2000.

 

Ljudje na tem območju že stoletja živijo in delajo z naravo, še vedno pa sta najpomembnejša nosilca razvoja gozdarstvo ter kmetijstvoPlaninstvo, gorsko vodništvo, ob tem pa tudi turizem na kmetijah ima tod že dolgoletno tradicijo. Ohranjeno naravno okolje in kulturno izročilo naših prednikov so nedvomne primerjalne prednosti Luč in okolice. Dobro ohranjeni so viri in navade, ki izhajajo iz gozdarske tradicije.

 

Lučani so nekoč sloveli kot odlični gozdarji ali po domače 'vlcarji', posebej pa so sloveli tako imenovani 'rižmojstri', ki so skrbeli za spravljanje hlodovine v dolino po strmih drčah ali 'rižah'. V preteklosti je k preživetju pripomogel tudi bogat ulov rib iz potoka Lučnica, ki so jih ženske v posodah v koših na hrbtu nosile tja do Ljubljane. Tega se Lučani spominjajo tudi v svojem grbu.

 

Najbolj obiskana med turističnimi zanimivostmi je Snežna jama pod Raduho, ki predstavlja svojstven biser visokogorskega krasa. Obnovljene kašče, mlini, žage in druge etnološke zanimivosti se s pomočjo zavednih domačinov vztrajno upirajo zobu časa.

 

Med zgodovinskimi kulturnimi spomeniki ima večji pomen farna cerkev sv. Lovrenca, prvič omenjena leta 1426. Sedanja stavba izvira iz 17. stoletja, ki ji je bil v 18. stoletju dodan prezbiterij. Prvotno je bila cerkev podružnica gornjegrajske prafare, kot vikariat pa se je izločila konec 15. stoletja. Poleg cerkve se nahaja v alpskem slogu obnovljeno župnišče.

 

Iz teh krajev je doma Blaž Arnič, samorastniški skladatelj, ki je v slovenski glasbi pustil neizbrisen pečat. Pred osnovno šolo v Lučah, ki nosi njegovo ime, stoji doprsni kip tega znamenitega glasbenega ustvarjalca. Po njem se imenuje tudi vsakoletni marčevski pohod lučkih planincev na Raduho.

O nastanku Luč govori tudi ljudska pripovedka ...

 

Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih same puste frate. Po teh fratah pa so žalik žene z Raduhe planine pasle svoje ovce.


Neke noči pa so se ovce izgubile in se razbežale po vseh bližnjih hostah. Žalik žene so nacepile trske, prižgale luči in noč za nočjo svetile po gozdovih ter iskale izgubljene ovce. Ko pa so se tamkaj naselili ljudje in si na fratah zgradili bajte in koče, so žalik žene izginile v planino ter se skrile v zijavko. Le ovce so ostale v dolini. Namnožile so se, da lepših in številčnejših ni bilo v vsej dolini ob Savinji.


V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile v dolini, ker jih niso mogle najti niti z lučmi, so naseljenci novemu kraju vzdeli ime – Luče.

 

 

Nadmorska višina naselja Luče: 522 m

Najvišja točka: 2350 m (Ojstrica)

Poseljenost (2019): 1521 oseb

 

Naselja: vas Luče, Krnica, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Strmec, Konjski Vrh 

 

Gorska skupina: Kamniško-Savinjske Alpe