Rojstna hiša Blaža Arniča


Blaž Arnič (1901 - 1970) je eden najpomembnejših in najbolj izrazitih slovenskih simfoničnih skladateljev 20. stoletja.

 

Poleg devetih simfonij, ki so njegove najvažnejše stvaritve, nam je podaril tudi druga velika dela, predvsem simfonične pesnitve, instrumentalne koncerte in komorno glasbo. Komponiral pa je tudi zborovske pesmi, samospeve, filmsko glasbo in skladbe za pihalne orkestre.

 

Blaž Arnič je bil rojen 31. januarja 1901 na kmetiji Zalesnik v Strmcu nad Lučami v Zgornje Savinjski dolini, kjer je obkrožen z naravo med gorskimi vršaci in mogočnimi gozdovi preživel tudi svojo rosno mladost. Kot naravno zelo nadarjen je že zelo mlad priložnostno tudi muziciral.

 

Želel je v orglarsko šolo pri frančiškanih v Ljubljani, vendar mu je to uspelo šele čez nekaj let, potem ko je dokončal osnovno šolanje in ko je bila končana prva svetovna vojna.

 

Želja študirati glasbo ga je nato peljala v svet na več kot desetletno naporno pot do uspehov in priznanja. Najprej je študiral na konservatoriju v Ljubljani, zatem na Novem dunajskem konservatoriju in sicer dirigiranje pri profesorju Rudolfu Niliusu, pri katerem je 1932. leta tudi diplomiral, kompozicijo pa pri profesorjih Zadru in Lustgartnu. Kasneje se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu. V letih 1934 in 1935 je poučeval glasbo na gimnaziji v Bolu na Braču, od 1940-1943 pa na srednji šoli Glasbene akademije v Ljubljani.

 

Kot zaveden Slovenec je bil v letih 1944-1945 zaprt v Ljubljani in nato interniran v Dachau, kjer je dočakal osvoboditev. Od leta 1945 pa vse do smrti 1. februarja 1970 je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Od leta 1945 pa vse do smrti 1. februarja 1970 je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

 

V zakonu z Marijo Finžgar so se skladatelju rodili trije otroci, danes vsi trije uveljavljeni glasbeniki: Lovrenc (1943, dirigent, poučeval je tudi na Akademiji za glasbo), Jernej (1946, violinist) in Blaženka (1947, skladateljica, profesorica glasbe in tujih jezikov).

 

Že leta 1947 je za svoje ustvarjalno delo prejel Prešernovo nagrado. Ob skladateljevi 60. letnici mu je Zveza svobod in kulturnih društev Slovenije poklonila portret, delo slikarja Božidarja Jakca (fotografija portreta na sliki desno).

 

Po Blažu Arniču se imenuje Osnovna šola v Lučah, pred šolo pa stoji skladateljev doprsni kip, delo Stojana Batiča. V spomin na skladatelja lučki planinci organizirajo vsako leto tretjo marčevsko soboto Arničev zimski pohod na Raduho.

 

Blaženka Arnič - Lemež je leta 1998 ustanovila Fundacijo Blaža Arniča, da bi denarno in pedagoško podprla glasbeno nadarjene otroke s podeželja pri njihovem študiju.

 

Obširnejši skladateljev življenjepis in seznam njegovih del je objavljen na spletišču Slovenska bibliografija.

 

Vir: Branko Novak